Vzgojiteljica na sprehodu pove otrokom: » Poglejte tisti traktor se imenjuje New Holland.« Čez nekaj trenutkov vpraša nekaj dečkov:« Jaz pa veliko vem o traktorjih, kajneda?« Deček odgvori:« Zato, ker znaš brati.«

Otroške izjave: – Psi so ena vrsta kuža – Jaz bom vozila traktor – popoldne, ko bom velika. – Ali se gre kdo žogomet?

OTROK: “Danes je pa moj ata v vrtcu.” VZGOJITELJICA: “Ja, ker je mizar.” Sledi pogovor o tem kaj dela mizar. OTROK: “Ampak moj ata je tudi klopar (ker nam je popravljal klopi).”

Še ne štiriletni deček stopi k vzgojiteljici in pokaže na križ: “Poglej, to je navpično, to pa ravno – vodo.”

Z otroki se na sprehodu pogovarjamo o cvetlicah. Deklica: »To so trobentice. So rumene barve.« Vzgojiteljica: »Katere so pa te rožice?« Deklica: »Te rožice so vijolične barve, zato se jim reče vijolčice.«

Otrok: » A ti veš, da ima moj ati dva imena?« Vzgojiteljica: » A res? Katera pa? » Otrok: » Prvo ime je Ati, drugo pa Janez.«

Vzgojiteljica v naročju drži deklico. Deklica se obrne k vzgojiteljici in ji reče: ” Ti imaš pa brkice.” Vzgojiteljica ji pojasni: ” To niso brkice, ampak obrvi. “

Deklica: “A veš, da moja sestrica nogavicam reče “žoki”, ker ne more rečt “štumfi”.

Vzgojiteljica deklici pomaga sestaviti sestavljanko. Ko jo skupaj večkrat sestavita, vzgojiteljica reče: “Sedaj pa poskusi sama.” Deklica reče: “Daj ti, jaz nimam očal. Ti bolje vidiš, ker imaš očala.”

Z otroki se pogovarjamo o delih telesa. Na vprašanje, kje imate ušesa, prvi reče: “Tukaj jih imam, samo ne “morejo dol pridet”, so prilimana. Mami jih je prilimala.”

Pogovarjamo se o zelenjavi. Otrok komentira: “Jez pa vem, zakaj raste korenje pod zemljo.” Vzgojiteljica: “Zakaj?” Otrok: “Da ga zajec ne more pojest.”

Pri dejavnostih lepimo like iz papirja v zvezek. Otrok po končani dejavnosti vpraša: “Ali lahko pospravim zrezek v mapo?”

V cerkvenem zvoniku zvoni. Deklica vpraša: “Zakaj zvoni?” Vzgojiteljica: “Ker je ura poldne.” Deklica se smeji in reče: “O, še nikoli nisem slišala za številko poldne.”

Vzgojiteljica pozabi zapreti predal pri omari. Deklica ga zapre in reče: “Sem ga zaprla, da ne bo prepiha.”

Otrok vpraša: »Ali veste, koliko je pri meni doma hišna številka?« Ostali ugibajo: »1, 4, 10, 12…?« Otrok: »Ne, ne, ne.« Vzgojiteljica: »Nam pa ti povej, prosim.« Otrok: »Ko bo prišla mami, bo povedala.« Vzgojiteljica: »Ali jo ti ne veš?« Otrok: »Vem, samo sem pozabil.«

Vzgojiteljica vpraša: » Ali se je sedajle nekdo pokakal?« Deklica resno odgovori: »Ne more biti drugače.«

Otrok: “Jaz pa znam eno novo angleško pesmico o gasilcih.” Vzgojiteljica: “Kdo te jo je pa naučil?” Otrok: “Sam.” Vzgojiteljica: “Prosim, daj nam jo zapoj.” Otrok: “Ne, ker ne znajo ta mlajši v angleščini slišat.” (Okrog njega so bili namreč samo mlajši otroci.)

Pri kosilu vzgojiteljica reče najbolj glasnemu in zgovornemu otroku: »Ti čisto preveč govoriš, pa premalo ješ.« Otrok odvrne: »Ne, to pa sploh ni res. Preveč govorim, pa preveč jem!«

V jutranjem krogu so otroci prepevali in igrali na instrumente. Vzgojiteljica pokaže triangel in vpraša: »Kaj je to?« Dveletni otrok odgovori: »Sveti angel.«

Otrok reče: “Avto mi je padel pod omaro.” Vzgojiteljica odgovori: “O, smola, ga bova pobrala.” Drug otrok pripomne: “Smola je na drevesu.”