V majhni hiši je veliko prijateljev

Iskrica

  • Narastek
    Deklica sprašuje vzgojiteljico, kaj je za kosilo. Vzgojiteljica odgovori: Rižev narastek. Deklica reče: Jaz imam rada rižolastek.

Obisk

1340538
Users Today : 4
Users Yesterday : 30
Users Last 7 days : 187
Users Last 30 days : 1003
Users This Month : 73
Total Users : 1340538
Your IP Address : 216.73.216.224
  • Zaključili smo 31. šolsko leto Antonovega vrtca. Hvaležni Bogu in drug drugemu smo se zbrali pri zahvalni sveti maši. Pri njej še posebno hvaležnost izrazijo starši otrok, ki zapuščajo naš vrtec, ker bodo septembra postali šolarji. S tako lepo zahvalo so pobožali srca vseh nas, ki smo se v teh letih trudili za dobro vzgojo njihovih otrok.

     

    Drage vzgojiteljice Nežka, Marjeta, Damjana, Katja, Špela, Tinkara, Zala in Silvija in gospod župnik ter Nataša in Tinka,

    danes, ko naši otroci zaključujejo eno lepo obdobje v vrtcu in stopajo novim potem naproti, vam želimo iz srca reči: hvala.

    Hvala za vsak objem, tolažbo, potrpežljivost in toplino, s katero ste spremljale naše otroke, tudi takrat ko tega nismo videli. Hvala, ker ste opazile njihove male zmage, jih učile prijaznosti, prijateljstva in dobrote ter jim pomagale rasti tudi v veri. Posebej smo hvaležni, da ste jih spremljale v duhu krščanskih vrednot – da so ob vas spoznavali pomen prijaznosti, hvaležnosti, molitve, zaupanja in ljubezni do bližnjega.

    Ko smo jih starši zjutraj predali v vaše varstvo, smo vedeli, da so v dobrih rokah. Skupaj z vami so rasli – ne le po velikosti, ampak tudi v srčnosti, pogumu, prijateljstvu in veri. Podarile ste jim občutek varnosti, sprejetosti in mnogo lepih spominov, ki bodo ostali v njihovih srcih.

    V teh letih niste bile le vzgojiteljice, ampak tudi varno zavetje, opora in zgled. Otrokom ste pomagale odkrivati svet, sklepati prijateljstva, se učiti dobrote, spoštovanja in medsebojne pomoči.

    Naj vas Bog blagoslavlja pri vašem lepem in dragocenem poslanstvu in naj vam Bog povrne za vse.

    Alojzij in Fani Štravs

  • Otroci pripovedujejo o taboru na Ratitovcu- 1.del

    Julija: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo jedli hrenovke, ki so bile kot hobotnice in ko smo trkali na bunker in škrat ni odprl vrat.

    Manca: Meni je bilo najlepše, ko smo prespali v koči. Vidli smo mravljišče. Z Julijo sva radi peli na Ratitovcu.

    Ema: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo plezali na skalah na ferati. Všeč mi je bilo, ko sem povedala zvečer vsem otrokom pravljico. Všeč mi je bilo, ko sem se prvič navadila dati roko na mravljišče. Veronika je naredila take hobotnice za pojest. Radi smo spali v spalnih vrečah.

    Hana: Meni je bilo všeč, ko smo hodili in ko smo spali na Ratitovcu. Všeč mi je bilo tudi, ko smo delali markacije. Kuharice so tako rade kuhale, pa vse je blo zlo dober.

    Matic: Meni je bilo všeč, ko smo iskali markacije. Nama z Vidom je bilo zelo všeč, da je Veroniko škrat obiskal, poj je pa mal nagajal in ji rekel, da naj na markacijo nariše usta in učke.

    Vid: Meni je bilo všeč, ko smo delali škrate iz kamnov, vej in rastlin.

    Tine: Meni je bilo všeč, ko smo našli svizcovo luknjo in risali na skalo, kjer je živel svizec. Meni je bilo všeč, ko smo jedli koprive. Dobro je bilo, ko smo hodili.

    Petra: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo z Majdo delali flancate in jih potem nesli domov. Zvečer smo spali v spalnih vrečah in z igračkami.

    Anja: Meni je bilo všeč, ko smo risali na skale, lepe markacije smo narisali.

    Val: Meni je bilo pa čist vse dober: Ko smo delal škrate, ko smo delal markacije, ko smo hodil, vse…

    Tine: Na roke smo dali štampiljke in v knjigice tudi. Jedli smo dobro juho.

    Izak: Men je bilo najbolj všeč čist vse: Ko smo risal markacije in ko smo delal flancate in plezal. Dali smo roko na mravljišče in so nam mravlje gor zlezle, ko si dal pod nos, je kar malo speklo.

    Ronja: Meni je bilo všeč, ko smo jedli koprive. Nama z Nino je blo všeč, ko nas je Veronika peljala na Ratitovec. Zvečer smo zaigrali predstavo z našimi lutkami, ki smo jih sami naredili. Meni je bilo všeč, ko je Marko prišel in nas naučil risat markacije in poiskali smo kamne za markacije, da smo lahko nanje naredili markacije.

    Taja: Meni je bilo všeč, ko smo vidli ponije in krave in ko smo popravljali stopnice na planinski poti z markacistom.

    Matevž: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo delali markacije.

    Nina: Meni je bilo všeč, ko smo zapeli, ko so prihajali starši. Ena skupina je markirala pot drugi skupini z markacijami, ki smo jih naredili sami, potem smo se skril in jih prestrašili, ko so prišli do cilja. Super je bilo!

    Zapisala: Marjeta Nastran

Podatki

Antonov vrtec
Škovine 1
4228 Železniki

Tel.: 04 510 25 00
GSM: 041 63 10 93
antonov.vrtec(at)rkc.si

Vodstvo

Direktor

Tine Skok


Ravnateljica

Nežka Čufar

Odpiralni čas

Od ponedeljka do petka
od 5:30 do 15:30 ure.

Iskanje