Antonov vrtec

“Kdaj pride ati? A danes? A ko se zbudimo že pride?” Takšna vprašanja so odmevala vsak dan v igralnicah. Otroci so se zares neizmerno veselili dneva, ko bodo njihovi očetje prišli v vrtec in bodo za tisto urico samo z njimi. V starejši skupini so skupaj ustvarili dva različna izdelka – izdelek iz lesa, ki služi kot obesek in vrtavke. Otroci so z navdušenjem opazovali svojega atija, kaj zna, le-ta pa prav tako svojega otroka. Na koncu so se vrtavke vrtele po igralnici. V srednji skupini so se z očeti preizkusili v bowlingu, zadevanju kroglic v koše, na trampolinu, igrali so se z vodo in peskom, zraven pa so ustvarili svojo svetilko. Veliko otrok je reklo, da gre z njimi na nočno omarico. V mlajši skupini pa so otroci najbolj uživali v vrtenju – očetje so jih namreč vrteli v vrtljivih posodah in odejah – kako zabavno! Hkrati pa so se igrali tudi z različnimi prevoznimi sredstvi ter lesenimi kockami. Otroci so skupaj s svojim atijem izdelali ropotuljico. Igralna urica z atijem je bil dogodek, o katerem bodo otroci še dolgo govorili in jim bo ostal v lepem spominu.

VTISI OČETOV:

“Urica ena na ena se mi zdi dobra za povezovanje med staršem in otrokom, saj ti omogoči čas samo za njega. Skupaj sva uživala v različnih aktivnostih, ki so jih pripravile vzgojiteljice.”  (Žiga Bizjak)

“Na igralni urici je bilo zelo zanimivo in lepo je bilo videti, kako smo očeti in otroci uživali v preživljanju skupnega časa.” (Davor Zupanc)

“Igralna urica je v meni pustila zelo lep in topel vtis, saj smo videli svoje otroke, kako se imajo v vrtcu lepo ter kako se radi igrajo in ustvarjajo.” (Rok Bešter)

“Na igralni urici z očeti je bilo zelo veselo. Vzgojiteljice so pripravile pester program. Domov smo odšli polni lepih vtisov.” (Urh Demšar)

Tinkara Bešter