Slovenska potica je zares izvrstna sladica. Tudi pokojni papež Frančišek jo je imel zelo rad. Prav je, da ohranjamo tradicijo in prenašamo recepte iz roda v rod. V našem vrtcu ne mineta velika noč in božič brez peke potice. Pri tem sodelujejo tudi otroci in lahko povem, da marsikateri že ve, kaj je treba dati v testo in kaj v nadev. Si predstavljate, kako zabavno je vrteti mlinček in opazovati, kako se meljejo orehi? No, kakšnega se sme vmes tudi pojesti. V nadevu je nekoliko manj rozin, ker jih nekaj že prej pojemo. Sama se še dobro spomnim, da so mi bile kot otroku veliko bolj všeč tiste, ki smo jih pojedli med samo peko, kot tiste, ki so bile v spečeni potici. Pa kako omamno diši po celi hiši, ko se potica peče. To je vonj po praznikih, ki ostane v spominu za vedno. In če je otrok v Antonovem vrtcu pet let, to pomeni, da je desetkrat prisoten pri peki potice. Pri marsikom jo pečejo tudi doma, zato sem prepričana, da jo bodo delali tudi sami, ko bodo odrasli.

Nežka Čufar