Čas karantene v mesecu aprilu smo vzgojiteljice otrokom našega vrtca med drugim popestrile tudi s tem, da smo jim vsakih nekaj dni poslale nov del domišljijske zgodbe. Glede na odzive, ki smo jih prejele od staršev, so bili tega veseli in so komaj čakali, da izvedo nadaljevanje. Mogoče bo všeč tudi vam.

 

Kje so vsi otroci? 1. del

 

Pridem v vrtec. Nikjer nikogar. »Le kam so šli vsi otroci? So se skrili?« Preiščem vse kotičke, odprem omare, pogledam pod mize. Vse prazno, tiho in pusto.

Naj pomislim. Spomnim se: »V garderobi smo imeli nekoč lesene palčke. Kaj pa, če so oživeli? Kaj, če so prišli po otroke in jih peljali v gozd, da se bodo skupaj igrali? Ne, to ne more biti res, saj bi jih vzgojiteljice zagotovo pripeljale nazaj v vrtec.«

»Kaj pa, če so šli na letovanje?« Pogledam koledar in tam piše, da je šele april. »Ne, ni mogoče, da bi šli tako zgodaj na letovanje. In še nekaj je. Saj veste, da je letovanje samo za bodoče šolarje. Kje bi bili pa medtem ostali otroci?«

»Mislim, da pri iskanju potrebujem pomoč. Prosila bom vzgojiteljice, da skupaj raziščemo ta problem.«

Napisala Nežka Čufar.

 

Se nadaljuje.