Ves mesec maj smo čakali na lepo in toplo vreme, pa smo ga zadnji dan le pričakali. In kaj je bil razlog? Seveda, vsakoletno srečanje s starimi starši – to že ptički čivkajo.

Otroci radi nastopajo, zato smo na začetku pripravili dobrodošlico s pesmijo in plesom. Starim staršem je od ganjenosti in ponosa po licu spolzela tudi kakšna solza sreče, še posebej, ko so jim vnuki prinesli šopke rož. Topel objem in poljub, potem pa veselo na delo. Ja, zadnja leta stari starši in vnuki skupaj ustvarjajo. Tokrat so izdelovali okvir za fotografijo. Male drobne ročice in izkušene roke skupaj – kako lepo je to videti. Še lepše pa slišati. Toliko ljubeznivih besed, pohval, spodbujanja, včasih svetovanja zlepa, ne slišiš nikjer. Dvorišče vrtca je bilo kot pravi čebelnjak. Marljivo delo in brenčanje – pogovarjanje, druženje, obujanje spominov. Prijetno za dušo in telo, tako za male kot velike, za mlade in starejše, pa seveda vse vmes.

Z nekaterimi smo se poslovili, ker drugo leto ne bodo imeli več nobenega vnuka v vrtcu, saj bodo že vsi šoli. Kar težko nam je bilo, kajti mnogi so prihajali k nam več let. Drugi so obljubili, da čez eno leto spet pridejo. Pravijo, da vedno zelo težko čakajo to srečanje.

Nežka Čufar