Sreda, 11. 5. 2016, je bila za otroke našega vrtca težko pričakovan dan. Le zakaj? Pričakovali smo tako pomemben obisk, da so še šolarji, naši nekdanji gojenci, želeli biti ta dan spet majhni, da bi lahko prišli v vrtec. Resnično smo bili veseli in počaščeni, da si je Peter kljub številnim obveznostim vzel čas za obisk pri nas. 17 let je minilo od takrat, ko je obiskoval naš vrtec in že kot otrok je kazal talent za skoke.

Otroci so bili sprva kar malo presenečeni nad njegovo velikostjo, Peter pa nad tem, kako majhni otroci že hodijo v vrtec. S pesmijo smo premagali prvo zadrego in potem smo si od blizu lahko ogledali dres. Najbolj zabavno je bilo, ko se je Jošt oblekel vanj in ga je Peter dvignil visoko nad glavo.

S seboj je prinesel tudi zlatega orla in zlato medaljo. Vsi smo si oboje želeli ogledati od blizu, saj takšne priložnosti gotovo ne bomo imeli več. Ni pozabil niti na kartice s svojim podpisom. Bilo jih je dovolj še za sorojence – nekdanje vrtičkarje, ki so mu skupaj z nami iskreno hvaležni.

Pred slovesom smo se z njim še fotografirali, da se bomo lahko še večkrat spomnili na ta dan.

Peter, najlepša hvala za obisk v Antonovem vrtcu. Ponosni smo nate in ti želimo še veliko športnih uspehov.

Nežka Čufar