Otroci se med zajtrkom pogovarjajo, eden od njih reče: “Ko bom pa jaz ati, bom pa debel.”

Vzgojiteljica otroku: “Zakaj si si odpel bundo?” Otrok odgovori:” Zato, ker mi je tako vroče, kot piščancu v pečici.”

Otrok: “Ne morem lulat.” Vzgojiteljica: “Zakaj pa ne?” Otrok: “Sploh nimam vode.”

Prvi otrok: “Jest pa vem, zakaj je popek.” Drugi otrok: “Zakaj?” Prvi otrok: “Za ravnotežje.”

Otrok: “To pa ni lepo, da se pačiš,a ne?” Vzgojiteljica: “Ne, ni lepo.” Otrok: “Saj včeraj se nisem pačil, pa prejšnji dan tudi ne.” Vzgojiteljica: “Ja, kdaj si se pa pačil?” Otrok: “22 let nazaj.”

Pri kosilu se otroka pogovarjata, prvi reče: “Moj trebušček je rekel, da ima dost juhe.” Drugi mu odgovori: “Moj pa joka.” Prvi vpraša: “Zakaj?”, drugi odgovori: “Ker nisem jedel.”

Vzgojiteljica v tehničnem kotičku pokaže, kako se žaga. Otrok reče: “Nisem vedel, da punce znajo žagat.”

Otrok gleda nosečo vzgojiteljico in reče: “Moj ati ima tudi dojenčka v trebuhu. Tako velik trebuh ima kot ti.”

Vzgojiteljica: “Med prazniki je bil pa potres. Ali ste ga kaj čutili?” Otrok: “Ne, naša hiša je prlimana. Ne more se podret.”

Otroci so bili med kosilom zelo dobro razpoloženi. V sobo vstopi vzgojiteljica in jih vpraša: “A mate žur?” Otrok ji odvrne: “Ne, župco!”

Otrok po prihodu v vrtec pove: ” Sva z atijem cepila drva v grmovju. Poj me je pa v križu zagrabil, da me je mami prišla iskat z avtom.”