Po zajtrku nas je na parkirišču pred cerkvijo čakal avtobus. Vstopili smo vanj, se pripeli in štartali proti naši lokaciji. Pot do Davče ni bila tako kratka, kot smo nekateri vajeni, vendar smo polni pričakovanj hitro pozabili na to. Ko smo prispeli v Davčo, nas je tam že čakala družina Jemec. Najprej so nam predstavili vse živali, ki jih imajo na kmetiji. Videli smo, kako krave same pijejo vodo in kako se popraskajo, ko jih kje srbi. Najpogumnejši smo še pobožali telička. Malo stran smo zaslišali velike svinje, ki so bile glasne in lačne. Zraven pa smo videli lepega konja. Tudi polno kokošk je bilo, ki imajo čudovite pevce – peteline. Ko smo se odpravljali iz štale, smo srečali še mačko, ki je ujela majhno miško. Hitro jo je skrila, da ji je ne bi vzeli. Nato smo se odpravili na malo daljši sprehod z upanjem, da bi videli kakšnega jelena. Ko smo se nahodili, nas je čakalo polno dišečih, domačih, ravnokar ocvrtih flancatov in topel slasten čaj. S polnimi želodčki smo še enkrat šli pogledat jelene. Tokrat nam je uspelo, da so jih privabili s hrano. Prišla sta samo jelen in košuta. Ampak za nas je bilo to nekaj najboljšega v tistem dnevu. Še nekaj časa po obisku smo se pogovarjali o jelenu, ki je imel tako velike roge. Družina Jemec nam je omogočila, da smo spoznali toliko različnih živali, se veliko novega naučili, se posladkali ter doživeli prijetno izkušnjo.

Hvala, iskrena hvala celi družini Jemec za takšen sprejem in predstavitev kmetije.

Špela Rihtaršič