V Antonovem vrtcu vzgojiteljice želimo otrokom omogočiti čimbolj pristen stik z naravo. V ta namen smo pred kratkim v igralnico prinesle živo bitje v terariju. Otroci sprva niso vedeli, kaj je notri, zato so z zanimanjem čakali, kaj se bo zgodilo. Najprej smo se pogovorili, kako se moramo obnašati, če v igralnico prinesemo živo bitje. Ali lahko kričimo in zakaj ne. Ob pogledu na močerada je marsikateremu otroku zastal dih. Ko so videli in izvedeli, da močerad ni strupeno bitje za človeka, temveč samo za manjše živali, ki jih pleni, so pozabili na predsodke. Nekateri so ga celo prijeli v roko in pobožali. Pogledali smo si, kakšne barve je, prešteli smo noge in prste ter opazovali, kako se premika.

Katja Luznar